Create a book

Plačilnobilančna statistika

Iz Statistics Explained

Podatki iz septembra 2012. Najnovejši podatki: Dodatne informacije Eurostat, Glavne tabele in Podatkovna zbirka .
Slika 1: Transakcije tekočega računa, EU-27, 2001–2011 (1)
( v 1 000 milijonih EUR) – Vir: Eurostat (bop_q_eu)
Tabela 1: Saldo tekočega računa v odnosih s tujino, 2001–2011 (1)
(v 1 000 milijonih EUR) – Vir: Eurostat (bop_q_eu), (bop_q_euro) in (bop_q_c), ECB
Tabela 2: Glavni sestavni deli salda tekočega računa, 2011 (1)
(% BDP) – Vir: Eurostat (bop_q_eu), (bop_q_euro), (bop_q_c) in (nama_gdp_c), ECB
Slika 2: Saldo tekočega računa z izbranimi partnerji, EU-27, 2011
(v 1 000 milijonih EUR) – Vir: Eurostat (bop_q_eu)
Tabela 3: Izbrane postavke salda finančnega računa, 2011 (1)
( v 1 000 milijonih EUR) – Vir: Eurostat (bop_q_eu), (bop_q_euro) in (bop_q_c), ECB
Tabela 4: Izbrane postavke salda finančnega računa, 2011 (1)
(% BDP) – Vir: Eurostat (bop_q_eu), (bop_q_euro), (bop_q_c) in (nama_gdp_c), ECB

Plačilna bilanca zajema vse ekonomske transakcije med rezidenčnimi in nerezidenčnimi subjekti v določenem obdobju. V tem članku so predstavljeni podatki o tekočem in finančnem računu plačilne bilance za Evropsko unijo (EU) in njene države članice.

Saldo tekočega računa opredeljuje izpostavljenost gospodarstva do tujine, kapitalski in finančni račun pa pojasnjuje, kako se financira. Foreign_direct_investment_statistics Članek o neposrednih tujih naložbah vsebuje več informacij o eni postavki finančnega računa, o mednarodni trgovini s storitvami pa se osredotoča na eno postavko tekočega računa.

Glavne statistične ugotovitve

Tekoči račun

Leta 2011 je primanjkljaj EU-27 znašal 66 600 milijonov EUR  (glej Sliko 1), kar ustreza 0,5 % bruto domačega proizvoda (BDP); to bi lahko primerjali s podatki za leto 2010, ko je primanjkljaj tekočega računa znašal 82 200 milijonov EUR  ali 0,7 % BDP. Nedavni razvoj tekočega računa EU-27 je pokazal nadaljevanje vzorca manjših primanjkljajev iz leta 2009, po tem ko je primanjkljaj tekočega računa leta 2008 dosegel najvišjo vrednost 2,1 % BDP. Primanjkljaj tekočega računa za leto 2011 je zajemal primanjkljaj tekočega računa za blago (–1,1 % BDP) in tekoče transferje (–0,5 %), ob pozitivnem saldu (presežku) za storitve (0,9 %) in račun dohodkov (0,2 %) – (glej tabelo 2).

V letu 2011 je 15 držav članic EU sporočilo primanjkljaj tekočega računa, deset držav je prikazalo presežke, dve pa sta imeli skoraj uravnotežen tekoči račun (glej Tabelo 1): največji primanjkljaj (glede na BDP) sta imela Ciper (–10,4 %) in Grčija (–10,1 %), medtem ko so Nizozemska (8,7 %), Luksemburg (7,1 %) in Švedska (7,0 %) poročali o največjem presežku tekočega računa. Irska, Nemčija, Slovaška in Italija so bile edine države članice EU, ki so poročale o primanjkljaju tekočega računa za storitve v letu 2011 (in še ta je bil razmeroma majhen), Luksemburg (53,9 % BDP), Ciper (20,9 %) in Malta (19,9 %) pa so poročali o razmeroma velikem presežku. O primanjkljaju za blago je poročalo 19 držav članic EU, najvišji je bil na Cipru (–24,5 % BDP), medtem ko je Irska poročala o največjem presežku glede na BDP (23,3 %).

Med partnerskimi državami in regijami, prikazanimi na Sliki 2, je bil največji primanjkljaj tekočega računa EU-27 v odnosih s Kitajsko, ki je leta 2011 znašal 121&nbsp400 milijonov EUR, kar je skoraj dvakrat več od primanjkljaja v odnosih z Rusijo (64 500 milijonov EUR) in več kot štirikrat več od primanjkljaja v odnosih z Japonsko (z zadnjima dvema državama je EU-27 imela drugi in tretji največji primanjkljaj tekočega računa). Največji presežek tekočega računa je bil evidentiran v odnosih z Združenimi državami Amerike (64 200 milijonov EUR), kar je nekoliko več kot s Švico (62 900 milijonov EUR); presežek pa je bil prikazan tudi v odnosih z Brazilijo, Hongkongom, Kanado in Indijo.

Finančni račun

Finančni račun poleg izvedenih finančnih instrumentov in sredstev uradnih rezerv sestavljajo tri vrste naložb (neposredne tuje naložbe, naložbe v vrednostne papirje in ostale naložbe). Pozitivna vrednost finančnega računa pomeni, da naložbeni tokovi iz tujine, (obveznosti iz neposrednih tujih naložb, naložb v vrednostne papirje in ostalih naložb iz tujine) presegajo rezerve in naložbene tokove v tujino (sredstva iz neposrednih tujih naložb, naložb v vrednostne papirje in ostalih naložb v tujino). To je veljalo za 14 držav članic EU v letu 2011, pri čemer je najvišjo vrednost glede na BDP sporočil Ciper (9,5  BDP), 13 držav članic EU pa je imelo negativen finančni račun; finančni račun za euroobmočje je bil skoraj uravnotežen – v letu 2011 je znašal –0,2 % BDP, pri čemer so bili za neposredne in druge naložbe zajeti neto odlivi kapitala.

Kot je razvidno iz Tabele 4, je bila EU-27 v letu 2011 še vedno neto neposredni vlagatelj v tujino. Tokovi neposrednih tujih naložb v iz tujinoe so predstavljali 2,8 %BDP, tokovi neposrednih tujih naložb izv tujineo pa 1,8 % BDP. Učinek finančne in gospodarske krize je bil očiten glede ravni neposrednih naložb, ki so se po najvišji vrednosti leta 2007 tri leta zapored zniževale. V letu 2011 pa je bilo stanje obratno, saj so se tokovi neposrednih naložb iz tujine zvišali za 55 % (v primerjavi z letom poprej), tokovi naložb v tujino pa so narasli za 50 %. Luksemburg je zajel zdaleč najvišje ravni neposrednih tujih naložb v tujino in iz nje (glede na BDP), sledili sta mu pa Belgija in Francija. Luksemburg je prav tako zajel najvišjo raven transakcij neposrednih tujih naložb v absolutnem smislu (glej Tabelo 3) za tokove v tujino (sledila sta mu Združeno kraljestvo in Francija) in za tokove iz tujine (sledila sta Belgija in Združeno kraljestvo).

V nasprotju s tokovi neposrednih tujih naložb je EU-27 stalno prikazovala neto prilive naložb v vrednostne papirje. Sredstva iz naložb v vrednostne papirje (naložbe v tujino) so v letu 2011 znašala 0,4 % BDP, obveznosti iz naložb v vrednostne papirje (naložbe iz tujine) pa so bile ocenjene na 3,4 % BDP. Čeprav so obveznosti iz naložb v vrednostne papirje ostale najpomembnejši vir kapitala iz tujine v EU, se je njihova vrednost v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 zmanjšala za 23 %, sredstva iz naložb v vrednostne papirje pa so se znižala bistveno bolj (83 %). Nekatere od 13 držav članic EU so zajele zmanjšanje sredstev iz naložb v vrednostne papirje, ti tokovi pa so bili posebej veliki v primeru Luksemburga (75,7 % BDP), Cipra (24,8 %), Portugalske (13,6 %) in Francije (8,9 %). Relativno največje naložbe v sredstva iz naslova vrednostnih papirjev so bile prikazane na Malti (–47,9 % BDP), absolutno pa v Združenem kraljestvu in Nemčiji (v obeh državah več kot 25 000 milijonov EUR). Zmanjšanje obveznosti iz naslova vrednostnih papirjev je bilo manj običajno (opazno v osmih državah članicah EU) med drugim na Portugalskem, v Grčiji, Španiji, Italiji in Belgiji – vse te države so poročale o negativnih tokovih, ki so presegali 3 % BDP, enako pa velja za Islandijo. V absolutnih vrednostih je bilo zmanjšanje obveznosti iz naslova vrednostnih papirjev, v letu 2011 prikazano v Italiji in Španiji, ki sta jima s precejšnjo razliko sledili Portugalska in Grčija. Luksemburg je ponovno zajel največje pozitivne tokove (glede na BDP) z 82,5 %, sledila je Irska (20,1 %), v absolutnih vrednostih pa so bili prilivi najvišji v Francijo in Nemčijo.

Za druga sredstva in obveznosti (kot so gotovina in vloge, posojila in komercialni kredit) je EU-27 v letu 2011 zajela neto odliv kapitala v višini 2,0 % BDP. Naložbe v druga sredstva so znašale 3,4 % BDP EU-27, pri čemer so bile največje naložbe (v relativnem smislu) prikazane v Luksemburgu, na Finskem in Nizozemskem. Naložbe iz tujine v ostale obveznosti so v letu 2011 v EU-27 znašale 1,4 % BDP. Največje naložbe v relativnem smislu so bile ponovno prikazane v Luksemburgu, ki so mu s precejšnjo razliko sledile Finska, Malta in Grčija, znatno zmanjšanje naložb pa je bilo evidentirano na Irskem in Cipru. Neto odlivi drugih naložb iz EU-27 so v letu 2011 (249 900 milijonov EUR) znašali dvakrat več kot v letu 2010, vendar so ostali pod ravnijo iz let 2008 in 2009. V letu 2011 je 12 držav članic EU imelo neto druge prilive naložb, pri čemer so bili največji v Združenem kraljestvu, Španiji in Grčiji.

Viri in razpoložljivost podatkov

Glavna metodološka sklicevanja, ki se uporabljajo za pripravo plačilnobilančne statistike, so v petem priročniku za plačilno bilanco Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Šesta izdaja tega priročnika je bila dokončana decembra 2008, uporabljati pa se bo začela leta 2014. Ta novi sklop mednarodnih standardov je bil delno pripravljen kot odziv na pomembne gospodarske dogodke, vključno z vse večjo vlogo globalizacije, višjo ravnijo inovacij in kompleksnosti na finančnih trgih, ter za večji poudarek na uporabi bilance stanja kot orodja za razumevanje gospodarske dejavnosti.

Prenos podatkov o plačilni bilanci Eurostatu je zajet v Uredbi 184/2005o statistiki Skupnosti glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb (obstaja tudi prečiščena različica z dne 9. maja 2006).

Tekoči račun

Tekoči račun plačilne bilance ne zagotavlja samo informacij o mednarodni blagovni menjavi (običajno največja kategorija), temveč tudi informacije o mednarodnih transakcijah s storitvami, dohodkih in tekočih transferjih. Za vse te transakcije plačilna bilanca prikazuje vrednost kreditov (izvoza) in debetnih transakcij (uvoza). Negativni saldo (primanjkljaj tekočega računa) pomeni, da država v tujini zapravi več kot zasluži od transakcij z drugimi gospodarstvi, zato je v odnosih s tujino neto dolžnik.

Tekoči račun ocenjuje gospodarski položaj države v svetu, zajema pa vse transakcije med rezidenti in nerezidenti. Štiri glavne postavke tekočega računa so opredeljene, kot sledi:

  • mednarodna blagovna menjava zajema blago, blago za oplemenitenje, popravila blaga, blago, ki ga prevozniki dobavljajo v pristanišča, in nedenarno zlato. Izvoz in uvoz blaga se evidentirata na tako imenovani podlagi FOB/FOB ali z drugimi besedami po tržni vrednosti na carinski meji izvoznega gospodarstva, vključno s stroški storitev zavarovanja in transporta do meje države izvoznice.
  • Mednarodno trgovino s storitvami sestavljajo naslednji elementi: transportne storitve, ki jih rezidenti EU opravijo za nerezidente EU ali obratno, vključujejo pa prevoz potnikov, pretok blaga, najem prevoznih sredstev s posadko ter povezane podporne in pomožne storitve; potovanja, ki vključujejo predvsem blago in storitve, ki jih potniki EU pridobijo od nerezidentov EU ali obratno; ter druge storitve, ki vključujejo komunikacijske storitve, konstrukcijske storitve, zavarovalniške storitve, finančne storitve, računalniške in informacijske storitve, licence, patente in avtorske pravice, ostale poslovne storitve (ki zajemajo preprodajo in druge s trgovino povezane storitve, storitve poslovnega najema ter različne poslovne, strokovne in tehnične storitve), osebne, kulturne in rekreacijske storitve ter državne storitve, ki niso vključene drugje.
  • Dohodki zajemajo dve vrsti transakcij: sredstva za zaposlene, ki se plačujejo nerezidenčnim delavcem ali prejemajo od nerezidenčnih delodajalcev, in investicijski dohodek, ki se obračuna od zunanjih finančnih sredstev in obveznosti.
  • Tekoči transferji vključujejo tekoče transferje države, na primer transferje, povezane z mednarodnim sodelovanjem med državami, plačila tekočih davkov na dohodek in premoženje ter druge tekoče transferje, kot so nakazila delavcev, zavarovalne premije (brez zaračunanih storitev) in odškodnine zavarovalnic za neživljenjska zavarovanja.

V skladu s konvencijami glede plačilne bilance se transakcije, ki predstavljajo priliv realnih virov, povečanje sredstev ali zmanjšanje obveznosti (kot je izvoz blaga), zajemajo kot kreditne transakcije, transakcije, ki predstavljajo odliv realnih virov, zmanjšanje sredstev ali povečanje obveznosti (kot je uvoz blaga) pa se zajemajo kot debetne transakcije. Neto je saldo (kreditne manj debetne transakcije) vseh transakcij z vsakim partnerjem.

Finančni račun

Finančni račun plačilne bilance zajema vse transakcije, povezane s spremembami lastništva pri tujih finančnih sredstvih in obveznostih gospodarstva. Finančni račun je razčlenjen na pet osnovnih postavk: neposredne naložbe, naložbe v vrednostne papirje, izvedene finančne instrumente, druge naložbe in sredstva uradnih rezerv. Pri neposrednih naložbah ima vlagatelj, ki je rezident enega gospodarstva, trajen interes v podjetju, ki je rezident drugega gospodarstva, in določeno stopnjo vpliva na upravljanje tega podjetja. Neposredne naložbe se razvrščajo na osnovi smeri, in sicer na neposredne naložbe rezidentov v tujini in neposredne naložbe nerezidentov v gospodarstvu, ki sporoča podatke. V okviru te razvrstitve se razlikujejo tri postavke, in sicer lastniški kapital, reinvestirani dohodki ali drug kapital, ki so podrobneje obravnavani v članku o neposrednih tujih naložbah.

V naložbe v vrednostne papirje so zajete transakcije s tržnimi vrednostnimi papirji, razen transakcij, ki so zajete v opredelitvi neposrednih naložb ali rezerv. Opredeljenih je več postavk, in sicer lastniški vrednostni papirji, obveznice in zadolžnice ter instrumenti denarnega trga. Izvedeni finančni instrumenti so finančni instrumenti, ki so povezani s in katerih vrednost je pogojena s specifičnim finančnim instrumentom, kazalnikom ali blagom, in prek katerih se lahko na finančnih trgih trguje s specifičnimi finančnimi tveganji v lastnem imenu. Transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti se obravnavajo kot ločene transakcije in ne kot sestavni deli vrednosti osnovnih transakcij, s katerimi so lahko povezane.

Rezerve so tuja finančna sredstva, s katerimi monetarne oblasti lahko razpolagajo in jih nadzirajo, uporabljajo pa se za financiranje in reguliranje plačilnobilančnih neravnotežij ali za druge namene.

Preostala kategorija so ostale naložbe, ki niso zajete v druge postavke finančnega računa (neposredne naložbe, naložbe v vrednostne papirje, izvedeni finančni instrumenti ali rezerve). Zajema tudi protipostavke za obračunane dohodke od instrumentov, ki so razvrščeni pod postavko druge naložbe. Opredeljene so štiri vrste instrumentov, in sicer gotovina in vloge (na splošno najpomembnejša postavka), komercialni krediti, posojila ter druga sredstva in obveznosti.

Ozadje

EU je v svetovnem gospodarstvu pomemben akter za mednarodno blagovno menjavo in trgovino s storitvami ter tuje naložbe. Plačilnobilančna statistika prikazuje celotno sliko vseh zunanjih transakcij za EU in njene posamezne države članice. Ti statistični podatki se dejansko lahko uporabljajo kot orodje za preučevanje mednarodne izpostavljenosti različnih delov gospodarstva EU z navedbo njegovih primerjalnih prednosti in slabosti glede na tujino. Finančna in gospodarska kriza je poudarila pomen take ekonomske statistike, saj bi boljša razpoložljivost podatkov o realnih in finančnih gospodarstvih sveta oblikovalcem politik in analitikom lahko pomagala ob nastanku krize, če bi bili na voljo mednarodno primerljivi podatki o tokovih finančnih sredstev in obveznosti ter njihovem vplivu na proizvodnjo, zaposlovanje in dohodek.

Ob odpravi posledic finančne in gospodarske krize je Evropska komisija predstavila nove predloge politik na tem področju, katerih namen je priprava zakonodaje, ki bo spodbujala okrevanje gospodarstva in bolj odprto svetovno gospodarstvo. Te spremembe naj bi po pričakovanjih prinesle koristi v smislu večjega povpraševanja po blagu in storitvah iz EU, širše izbire (in morda nižjih cen) za potrošnike v EU ter večje varnosti za naložbe podjetij v tujini in v EU, kar pomeni, da bi bile pomembno gonilo gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest.

Poleti 2010 je Evropska komisija predstavila načrt EU za gospodarsko politiko z različnimi pobudami, namenjenimi: ohranjanju odprtih trgov, končanju kroga pogajanj STO iz Dohe, spodbujanju mednarodnih naložbenih tokov in odpravi regulativnih ovir na področju trgovine. Trgovinska politika je bila prikazana kot gonilo blaginje v sporočilu z naslovom „Trgovina, rast in svetovne zadeve: Trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020“ (COM(2010) 612 final). Evropska komisija je prav tako poleti 2010 sprejela prve ukrepe za oblikovanje nove naložbene politike za EU v sporočilu „Za dosego celovite evropske mednarodne naložbene politike“ (COM(2010) 343 final). V sporočilu je bilo preučeno, kako bi lahko naložbena politika prispevala k rasti in doseganju ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Hkrati je Komisija sprejela tudi predlog uredbe o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami (COM(2010) 344 final).

Dodatne informacije Eurostat

Publikacije

Glavne tabele

Balance of payments statistics and international investment positions (t_bop_q)

Podatkovna zbirka

Balance of payments statistics and international investment positions (bop_q)

Metodologija / Metapodatki

Izvorni podatki za tabele in sliki (MS Excel)

Druge informacije

Zunanje povezave


Glej tudi (v angleščini)

Pogled